Kaj storiti, če…

… zagori televizor, pralni stroj, gospodinjski aparat ipd.?

  • Odklopimo napravo iz električnega omrežja.
  • Gasimo z gasilnikom (CO2 ali gasilni prah ABC).
  • Pokličemo gasilce na telefonsko številko 112.

POZOR:

Če smo gorečo napravo popolnoma odklopili iz omrežja (glavno stikalo, varovalka) in ni druge možnosti, lahko gasimo tudi z vodo, saj s tem preprečimo razširitev požara po stanovanju!

… zagori olje ali mast v posodi na štedilniku?

  • Izklopimo štedilnik oziroma grelno površino.
  • Gorečo posodo pokrijemo z pokrovko ali mokro krpo.
  • V kolikor imamo doma gasilnik, ga uporabimo.

Vendar POZOR!

Ne gasimo z vodo!
Ne prenašajmo goreče posode!
Če požara ne uspemo pogasiti, takoj pokličemo gasilce na telefonsko številko 112.

… zagori v stanovanju in sami ne moremo pogasiti?

Vsi stanovalci naj se umaknejo na prosto.

  • Za seboj zaprimo okna in vrata.
  • Umaknimo posode z plinom ali gorivom.
  • Pokličimo gasilce na telefonsko številko 112.
  • Omogočimo dostop gasilski enoti in ji posredujemo informacije o požaru.

POZOR:

Ne tavajmo po dimu samo zaradi reševanja materialnih dobrin!
Poskrbite, da bodo gasilci našli pot do vaše hiše in jih usmerjajte. Sodelujte z vodjo intervencije, saj vi najbolje poznate prostore in okolico!

… zagorijo saje v dimniku?

  • Nemudoma pokličite gasilce na telefonsko številko 112.
  • Odstranite vse gorljive predmete iz bližine dimnika.
  • Preglejte vse prostore skozi katere poteka dimnik, morda kje uhaja strupen plin in dim.
  • O požaru obvestite vse stanovalce.
  • Omogočite gasilski enoti dostop do vseh prostorov, da bodo lahko nadzirali dimniški požar do konca izgorevanja saj.

POZOR:

Ne vlivajte vode v dimnik!
Ne odpirajte dimniških vrat!
Po požaru naj dimnikar pregleda dimnik!

… zaznamo uhajanje plina v stanovanju?

  • Takoj odpremo okna in vrata ter napravimo prepih.
  • Poskušajmo ugotoviti od kod uhaja plin in ga zaprimo.
  • Električni tok odklopimo le v primeru, če je stikalo izven prostora, kjer uhaja plin.
  • Pokličemo Regijski center za obveščanje na telefonu 112.

POZOR:

Ne uporabljajmo odprtega ognja!
Ne prižigajmo luči ali električnih naprav!

… zagori pod pokrovom motorja ali v vozilu?

  • Ustavimo vozilo ob robu vozišča ter ugasnemo motor.
  • Potniki naj takoj zapustijo vozilo.
  • Pokrov motorja odpremo le, če imamo pripravljeno gasilno sredstvo (svetujemo 2-kilogramski gasilnik z gasilnim prahom).
  • Gasimo tako, da nekoliko odpremo pokrov motorja in usmerimo curek gasilnega sredstva na motor, nato pokrov zapremo in nekoliko počakamo.
  • Če nam prvič ni uspelo, postopek ponovimo.
  • Če smo neuspešni ali se požar hitro širi, nemudoma pokličemo gasilce na telefonsko številko 112.

POZOR:

Strah pred eksplozijo vozila je popolnoma odveč (to vidimo le v zrežiranih filmih)!
Če nimate s čim gasiti, ne odpirajte pokrova ali vrat vozila!
Vsak smrad po dimu v vozilu je znak, da je nekaj narobe, zato takoj preverite kaj!

… zagori obleka na človeku?

  • Takoj pričnemo gasiti s prekrivanjem gorečih delov obleke (dušenje požara).
  • Uporabimo lahko: odejo, kos oblačila, prt in podobno.
  • Najprej zaščitimo in gasimo pri glavi goreče osebe.
  • Sami se lahko pogasimo z valjanjem po tleh, snegu in podobno.

POZOR!

V skrajnem primeru lahko gasimo tudi z vodo.

… zagori objekt?

  • Ob požaru ne postanite panični.
  • Ob požaru takoj obvestite center za obveščanje na telefonsko številko 112.
  • Začetni požar lahko pogasite sami s priročnimi gasilnimi sredstvi z vodo, peskom, pokrovko ali odejo.
  • Če vam požara ne uspe pogasiti s priročnimi gasilnimi sredstvi, uporabite ročni gasilni aparat.

POZOR!

Ob požaru v večstanovanjskih, predvsem visokih objektih, je največja nevarnost dim na stopnišču, ki otežuje ali celo onemogoča umik iz objekta. V tem primeru v prostoru, kjer ste, z mokrimi krpami zatesnite spodnji del vrat in v stanovanju počakajte na pomoč.Če dim ni preveč gost, lahko dihala delno zaščitite tako, da si daste pred usta moker robec ali krpo.Ko pridejo gasilci, jih takoj opozorite nase. Vedite pa, da vsako odpiranje oken ali vrat pripomore k širjenju požara, predvsem dima.

PREVENTIVNI UKREP!

Na stopnišču ne odlagajte gorljivih materialov, predvsem pa ne vnetljivih tekočin in plinov.

… zagori v naravi?

Pri požaru, zlasti če gorita suha trava in podrast, se sproščajo zelo visoke temperature. Zgornja plast zemlje se, še posebej v suhem obdobju, ko je izsušena, zelo segreje. Zaradi tega veliko rastlinskih koreninic in humusa zgori. Preživijo le bolj odporne rastline, to je ponavadi manj vredno rastlinje. Na požarnem območju se zato lahko vegetacija tudi spremeni. Bolj kakovostna, a občutljivejša propade, manj kakovostna in bolj odporna pa preživi in se razbohoti. Ostanke gorenja (pepel) odnašata veter in padavinska voda, s tem pa se siromašenje zemlje in erozija še zvečata. Poleg tega se pri gorenju organskih snovi sproščajo škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje.Požari so neposredno življenjsko nevarni tudi za živali, saj jim spreminjajo varovalne, gnezdilne in prehranske razmere. Posledice požara v naravi oziroma njihovi negativni vplivi na živali so zato lahko usodni in dolgotrajni. Požarom so najbolj izpostavljene živali, ki imajo majhna bivalna območja, in tiste, ki živijo v podrasti, v plasteh opada ali v zgornji plasti zemlje. Te ponavadi v požarih propadejo. Obdobje pojavljanja požarov v naravi sovpada tudi z obdobjem ptičje gnezditve in vzreje mladičev. Odrasle živalio gnju sicer lahko uidejo, zalega pa v požarih praviloma propade.

Sežiganje odpadkov na poljih in vrtovih

Odpadki naj bi se v naravi sežigali le podnevi med 8. in 18. uro, ob stalnem nadzoru odraslega človeka. Ob vetrovnem vremenu odpadkov ne sežigajte. Kraj njihovega sežiganja naj bo oddaljen najmanj 100 m od stanovanjskih in drugih zgradb, najmanj 50 m od javnih prevoznih poti in najmanj 20 m od parkovnih površin, skupin dreves in zaščitenih rastlin. Ogenj pogasite tako, da žerjavico polijete z vodo ali jo posujete z zemljo ali peskom, nato pa jo še poteptate. Če nameravate sežigati večje količine naravnih odpadkov, obvestite o kraju in času njihovega sežiganja odpadkov tudi gasilce oziroma center za obveščanje na številko 112. V obdobju velike požarne nevarnosti je prepovedana uporaba odprtega ognja v naravi. Po razglasitvi velike požarne nevarnosti je treba dosledno upoštevati predpisane ukrepe. V sušnem obdobju se je treba v naravi izogibati predvsem:

  • nenadzorovani uporabi ognja in sežiganju odpadkov, zlasti na njivah, vrtovih, sadovnjakih in vinogradih, ki so v bližini gozdov
  • kajenju v gozdovih in njihovi neposredni bližini
  • kurjenju žarov zunaj urejenih kurišč
  • odmetavanju neugasnjenih cigaretnih ogorkov in lahko vnetljivih materialov iz vozil.

Kaj storiti, ko zagori v naravi

  • Ostanite mirni in razsodni. Ocenite kakšen je požar. Če je to manjši začetni požar, če je šele zagorelo, skušajte požar pogasiti sami.
  • Pri gašenju morate paziti predvsem na svojo varnost. Požara se lotite s priročnimi gasilnimi sredstvi: z vodo, brinovimi ali smrekovimi vejami ter z zemljo ali peskom.

Gašenje požarov v naravi je najuspešnejše z vodo. Zadostno količino vode preprosto zlijte na ogenj. Ogenj mora povsem ugasniti. Z brinovimi ali smrekovimi vejami udarjajte po površini, ki jo je zajel ogenj ali pa jih vlecite po robu goreče trave. Če imate pri roki kramp ali lopato, lahko prekopljete rušo in s tem preprečite širjenje požara. Manjšo površino, ki jo je zajel ogenj, lahko posipate tudi s peskom ali zemljo, dokler povsem ne ugasne.

Sami gasite le, če požar ne presega vaših zmožnosti. Če požaru niste kos, nemudoma pokličite center za obveščanje na številko 112, najbližjo gasilsko enoto ali policijo. Po telefonu sporočite naslednje podatke:

  • svoje ime in priimek
  • kaj in kje gori
  • kratek opis požara
  • v katero smer se požar širi in kaj ogroža
  • če je možno, povejte tudi, kje boste počakali gasilce zaradi dodatnih informacij.

Z dodatnimi informacijami, ki jih lahko poveste gasilcem na kraju požara, lahko veliko prispevate k učinkovitejšemu gašenju.